nedelja, 13. marec 2011

Bicikliranje v vseh razmerah




Bicikel je res hvaležna naprava. Ampak to ni tisti v dnevni sobi, kleti ali na hodniku, pač pa pravi bicikel. Namesto, da bi se vozil z avtomobilom čez cesto v trgovino, sem se začel voziti tja z biciklom in namesto, da bi se predajal stresnim situacijam v prometnem infarktu po ljubljanskih ulicah, sem se po teh ulicah vozil na biciklu. Moj moto je nekako v stilu "za vsak premik namesto avta uporabi bicikel".

Prepričan sem, da bo nekdo najprej pomislil, da se pozimi bicikel voziti ne da, prav tako ne med dežjem, da je bicikel prevozno sredstvo namenjeno izključno za užitek, da je voziti bicikel ponoči podobno nočni mori ter, da je nemogoče priti v službo (če jo imaš seveda) neoznojen. A vse to je mogoče. Prav tako je mogoče dobiti bicikel za zgolj 30 ali 40€ (v vednost tistim, ki prisegajo na ceno od 500€ navzgor).

Sedaj pa k bistvu.

Kako začeti? S kolesom je potrebno začeti poleti, če se kdo hoče z njim voziti tudi pozimi. Razlog je zelo preprost. Med spreminjanjem vremena ugotavljamo kako se kolo obnaša, kako reagira na mokre ceste, na veter in ostale vremenske pojave, ter kako se sploh na te pojave prilagoditi. Potrebna je torej postopnost.

Mehanik. Naslednje kar je potrebno, je to, da imamo v bližini mehanika. Časi, ko smo sami menjali gume, popravljali "zajle", verige itd. so mimo. Tako potrebujemo mehanika, ki nam bo nategnil "zajlo", zamenjal zavore, popravil zračnico, privil kakšen vijak ali centriral kolesa. Jeseni sem pripeljal kolo k mehaniku na servis. Stalo me je 8 € (v vednost tistim, ki prisegajo na tarife 60€). Če to primerjamo z avtomobilom, ne moremo ravno trditi, da je strošek. Seveda pa mora ta mehanik biti na razpolago tudi pozimi, kajti dogajalo se nam bo marsikaj. In potrebovali ga bomo. Torej sezonski mehaniki odpadejo.

Kolo. Jaz sem kupil starega terenca za 80€, ki pa je zdaj star cca. 12 let, ampak še vedno uporaben in dober. Tatovi nad njim niso preveč navdušeni. Imam še mestno kolo za cca. 20€. Glede dolgoprstnežev: potrebujete manjšo ključavnico s katero pritrdite sedež na nosilno konstrukcijo kolesa. Zakaj? Zato ker sem osebno 2x vozil kolo stoje 5km domov, ker so mi sneli sedež. Potem sem ga s ključavnico pripel in sedaj imam mir. Ko kolo "parkirate" poskrbite, da ga priklenete na "zaprto" stojalo za kolesa. To stojalo je namreč privito na dveh koncih v tla in kolo vam ne morejo ukrasti oz. vam ga bodo ukradli težje (naj lopovi vsaj malo delajo). Vendar se morate zavedati, da obstaja sprej, ki ključavnico zamrzne tako, da poči in vam ga na tak način odpeljejo tudi od tu. Na eleganten način. Ključavnico boste lahko pobrali  stal.

Sedež. Prepričan sem, da vas bo vsaj na začetku bolela zadnjica. Bolečine boste tako na začetku kot v naslednjih vožnjah precej omilili z nakupom plastičnega sedala (kakih 10€), ki ga poveznete čez sedež. A ne pozabite tudi tega privezati, sicer vam ga bodo odvezali in uporabili kadar bo deževno vreme, ker bodo potrebovali zase suh sedež.

Pri sebi imejte vedno plastično vrečko, da boste sedež pokrili, ko bo deževalo ali snežilo. Verjemite - na mokrem sedežu ni prijetno sedeti. Ne pozabite na rezervno plastično vrečko - tudi plastične vrečke kradejo, ker se želijo peljati na suhi notranji strani vrečke. Klub temu poskrbite, da bo kolo pod streho, ko vas ne bo.

Luč. Moje kolo ima sicer luč spredaj in zadaj in obe napaja dinamo. Nevem zakaj, ampak dinamo je precej neuporaben. Težko prime, ob umazaniji ali snegu pa sploh ne. Mehanik mi ga je sicer popravil kakor je bilo potrebno, ampak je delal le v njegovi delavnici. To poleti sicer ne igra velike vloge, pozimi pa še kako. Ko se noč začne ob pol petih, človek hitro ugotovi, da je osvetlitev kolesa pravzaprav glavni problem.

Kupiti je potrebno led luč, ki je sposobna utripati. Če boste kupili navadno luč, boste na vsake 4 ure menjali baterije. Pa to še ni vse. Pri minus 5 stopinj pozimi, vam te baterije sploh ne bodo delale. Pišem iz lastne prakse.

Spredaj imejte pripeti 2 luči. Zaradi vaše lastne varnosti.

Zvonec. Ljudje ne ločijo kolesarskih stez od pločnika, najnevarnejši so taki, ki jih vidiš v hrbet in se pogovarjajo po telefonu, ter morda hodijo po rumeni črti, ki ločuje kolesarsko stezo od pločnika. Vrli ljubljanski cestarji so sem pa tja pločnik kar združili s kolesarko stezo. Take kombinacije pešcem odsvetujem. Zvonec, ki sem ga dobil ob nakupu kolesa je le malo pocingljal kadar sem zvonil. Zato sem kupil močnejši zvonec in ga pritrdil poleg originalnega. Poizkusil sem tudi s hupo, ampak je zvonec učinkovitejši. Pri hupi pešci ne vedo za kaj se gre, pri kolesarskem zvoncu pa dobijo približen občutek, da so na poti kolesarja.

Blatniki. Nikar se ne vozite s kolesom, ki ima blatnik na 3/4. Ne boste mokri in umazani samo po hlačah, ampak tudi po glavi! Upoštevajte!

Zavore. Ko boste izrabili obstoječe zavore, naj vam mehanik namesti najtrše. Take rabite, če se boste vozili po mestu. Ustavljanje vsakih 30m zaradi semaforjev in begajočih ljudi vam bo povzročilo veliko obremenitev zavor. Menjava trdejših se izplača. Poleg tega vam bodo slabe vremenske razmere pospešile obrabo zaradi peska in soli pozimi. "Zajla" naj bo napeta tako, da bodo prijele takoj in ne šele, ko boste zavorno ročico potisnili do konca.

Mazanje. Nabavite mazilo za kolo in ne mažite z WD40 ali kakšnim oljem, ker boste vse občutno poslabšali. Obstaja posebno mazilo za zimo, ki ga kasneje zamenjate za letno mazilo. Mažite verigo, prestave in kolikor pač nese v cevi nateznih žic (boltzne). Cevi se namreč zamašijo in prestavljanje bo težje.

Ne čistite pozimi kolo z vodo! Če boste to počeli, se s kolesom verjetno do naslednje otoplitve ne boste vozili.

Peta. Peta se vam bo razmajala in sčasoma skrajšala. Mehanik pa naj vam namesti protizdrsno podložko. Bo že vedel kakšno. Jaz sem si peto podaljšal kar z aluminijasto cevjo.

Pelerina. Pelerina vas bo stala med 50 in 60€. Toda pozor! Čudili se boste, ker boste sestopili iz kolesa v suhih čevljih in brez ene kapljice na obleki. Malo boste mokri v obraz, vendar baje deževnica deluje blagodejno na kožo. Kolesarska pelerina ni navadna pelerina, temveč je kot balon, ki vas pokrije do stopal in čez roke.

Gume. Priporočam čelno nizek profil, stranski pa globlji. Tako se po asfaltu med vožnjo ne boste tresli in izgubljali odvečne energije, da pa ne boste odleteli na ovinkih, bo poskrbel globlji stranski profil. Pripravite se, da boste po spluženem snegu pogosto menjavali ali krpali zračnice.

Čelada. Imejte tako, ki ima "šilt". Poleti vam bo delal senco pred očmi, ob deževju in pozimi pa vam bo nudil lepo strehico. Očala se meni nekako niso izkazala. Čelado ne boste uporabljali toliko zaradi mehanskih poškodb, kot bolj zaradi vremenskih vplivov npr. sonca in vetra.

Podkapa. Kdaj jo boste rabili boste ugotovili sami. Rabite pa 3 podkape oz. 3 kape za pod čelado. Ena mora biti taka, da jo poveznete samo čez glavo oz. kolesarksa. Druga, prav tako kolesarska, mora biti taka, da imate zunaj samo oči (roparska) in tretja mora biti volnena za čez spodnjo podkapo. Prvo boste rabili ob prvih žvižgih vetra okrog ušes. Drugo boste rabili, ko bo veter tako mrzel, da vas bodo bolela lica in tretjo, ko bo mraz in rezek veter močno pritisnil. Prvi dve kapi morata biti kolesarski, sicer boste imeli občutek, da vas stalno nekaj grize v glavo. Pač tako je, ker tudi glava "švica". A brez panike, ko boste spravili to kombinacijo nase, se boste počutili tako kot v dnevni sobi!

Hlače. Večina ljudi, ki se jeseni nehajo voziti z bicikli potoži nad mrazom, ki ga občutijo v noge. To se je zgodilo tudi meni in ob mrzlem vetru pomeni peljati se v navadnih poletnih hlačah "misija nemogoče". Sam sem zavil na stojnico h trgovki, ki mi je ponudila dvojne termo kavbojke za dobrih 15€. Od takrat me na vetru pri minus 15 stopinj v noge še ni zazeblo. Dolge gate spodaj se mi nekako niso obnesle. Če boste čez običajne hlače oblekli še kakšne plastične hlače proti dežju pričakujte, da boste pod hlačam bolj mokri kot zunaj njih. Pot je namreč tudi voda.

Čevlji. Priporočam gležnarje, ker vas bo zeblo v gležnje. Pozimi boste sicer imeli težave s soljo, ki vam jih bo najedala, zato jih ustrezno zaščitite.

Nahrbtnik. Priporočam nahrbtnik in ne torbe, ki bi jih pripenjali zadaj ali spredaj na prtljažnik. V križiščih boste kaj hitro ostali brez, ali pa jih celo izgubljali med potjo.

Ščitniki za hlače. Da ne boste prehitro umazali hlač, jih spodaj spnite. Raznorazni odbojni obročki so se meni izkazali za zelo "izgubljajoče" in pokvarjajoče zadeve. Kupil sem tudi nek florescentni trak z ježkom, a ježek je zdržal le kake 3 mesece. Potem sem vzel trakove za spenjanje smučk, prav tako z ježkom. Še vedno jih nosim.

Obleka. Če se vozite v pisarno, imejte tam pisarniške obleke. Za vsakodnevno kolesarjenje te obleke niso primerne.

Sneg. Pozimi je v centru zelo malo očiščenih kolesarskih stez. Ko bo snežilo, vam bo definitivno koristilo kolo z velikim gumastim profilom. Bolj bo grabil, lažje boste peljali. Ne vozite po uhojenih poteh, ker se boste tresli kot na električnem stolu in ne vozite po ledu, ker vam noben profil gum ne bo koristil. Ovinke ne polagajte ampak jih lepo počasi zvozite. Sneženje vas bo sicer motilo v oči, v tem primeru lahko uporabite smučarska očala. Meni se, kot rečeno niso obnesla. Morda bi veljalo uporabiti sprej proti vlaženju, ki ga poleti dobite za zaščito podvodnih mask. Tudi kakšna druga očala vam verjetno ne bodo kaj dosti koristila. Malo potrpljenja pred snežinkami in stvar bo minila sama po sebi.

Če boste vse to upoštevali, boste presenečeni, ko boste ugotovili koliko ste prihranili na gorivu. V križiščih se boste pogovarjali z drugimi kolesarji in čakali na zeleno luč, dihali boste svež zrak in kar je poglavitno, srce vam bo delalo hitreje in izgubljali boste kilažo. Izogibajte pa se smogastim ulicam. Če sem s tem blogom koristil vsaj enemu kolesarju, je bil moj namen dosežen.